Luke 9

Jezus pošilja učence

(Matej 10,1.5-15; Marko 6,7-13)

1Jezus je poklical k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal moč nad demoni in raznimi boleznimi. 2Dal jim je nalogo, da povsod oznanjajo prihod Božjega kraljestva in ozdravljajo bolnike. 3“Ničesar ne jemljite na pot,” jim je zapovedal, “niti popotne palice ali torbe, niti hrane ali denarja, celo obleke, da bi se preoblekli, ne nosite s seboj. 4Ostanite v hiši, kjer so vas sprejeli, dokler ne krenete dalje. 5Če vas v kakšnem mestu nočejo sprejeti, pojdite od tod in ne skrbite več za te ljudi. Otresite prah s svojih nog kot znak, da bo Bog kaznoval to mesto.” 6Učenci so odšli in so potovali iz kraja v kraj. Povsod so oznanjali radostno novico in ozdravljali bolnike.

Herod je vznemirjen: Kdo je ta Jezus?

(Matej 14,1-2; Marko 6,14-16)

7Herod, knez v Galileji, se je prestrašil, ko je slišal, kaj je delal Jezus; nekateri so namreč menili: “Janez Krstnik je vstal od mrtvih.” 8Drugi so spet mislili, da se je ponovno pojavil Elija, ali da je kdo drug izmed starih prerokov vstal od mrtvih. 9“Janeza sem dal obglaviti,” je menil Herod. “Kdo pa je ta človek, o katerem pripovedujejo tako neverjetne stvari?” Zato je želel vsekakor spoznati Jezusa.

Pet tisoč ljudi nahranjenih

(Matej 14,13-21; Marko 6,30-44; Janez 6,1-13)

10Dvanajst učencev se je spet vrnilo k Jezusu in pripovedovalo, kaj so storili. Jezus jih je vzel s seboj v mesto Betsajdo. Tam je želel biti sam z njimi. 11Hitro pa se je razširila novica, kje je Jezus in ljudje so šli za njim. Ni jih poslal proč, ampak se je z njimi pogovarjal o Božjem kraljestvu in ozdravljal bolnike. 12Bilo je že pozno in učenci so prišli k Jezusu in mu rekli: “Čas je, da ljudje odidejo, da bi lahko prenočili v bližnjih vaseh in da bi si lahko kupili hrano. Tukaj vendar ni ničesar!” 13“Vi jim dajte hrano!” jim je rekel Jezus. “Saj imamo samo pet hlebov in dve ribi!” so mu odgovorili učenci. “Ali naj preskrbimo hrano za vse to ljudstvo?” 14Okrog Jezusa se je zbralo kakih pet tisoč ljudi. “Recite jim, naj posedejo v skupinah po petdeset ljudi,” je naročil Jezus. 15Storili so tako. 16Jezus je vzel pet hlebov in dve ribi, ki so mu jih dali učenci, pogledal je proti nebu in se zahvalil Bogu. Razdelil je kruh in ribi, učenci pa so delili dalje ljudstvu. 17Vsi so se najedli in kljub temu je ostalo še veliko hrane: dvanajst polnih košar.

Peter prizna: “Ti si Rešitelj, ki nam ga je poslal Bog!”

(Matej 16,13-28; Marko 8,27–9,1)

18Nekega dne je bil Jezus sam in je molil. Samo njegovi učenci so bili pri njem. Vprašal jih je: “Za koga me pravzaprav imajo ljudje?” 19“Za Janeza Krstnika,” so odgovorili učenci. “Drugi mislijo, da si prerok Elija, ali pa menijo, da se je pojavil nekdo izmed starih prerokov.” 20“Za koga pa me imate vi?” Nato je odgovoril Peter: “Ti si Kristus, Rešitelj, ki nam ga je poslal Bog.” 21Jezus je naročil učencem, naj nikomur o tem ne pripovedujejo 22in je dejal: “Sin človekov mora mnogo pretrpeti. Voditelji ljudstva, veliki duhovniki in verski učitelji ga bodo zavrgli in umorili. Toda čez tri dni ga bo Bog spet oživil.”

Kdo lahko hodi za Jezusom?

(Matej 10,33-39; Janez 12,25)

23Potem je Jezus spregovoril vsem: “Kdor hoče hoditi za menoj, mora dati na stran svoje želje; voljno mora vzeti nase svoj križ in se držati mene. 24Kdor vztraja pri tem, da bo sam razpolagal s svojim življenjem, ga bo nazadnje izgubil. Kdor pa je pripravljen odreči se svojih načrtov in živeti po načrtih, ki jih imam jaz za njegovo življenje, bo pridobil pravo življenje. 25Kaj namreč ima človek od tega, če pridobi ves svet, pri tem pa izgubi samega sebe? 26Gotovo je, da se za tistega, ki se sramuje mene in mojih besed, tudi Sin človekov ne bo zavzel, kadar pride v Očetovi moči in slavi skupaj s svetimi angeli. 27Verjemite mi, da bodo nekateri izmed teh, ki tukaj stojijo, živeli in videli Božje kraljestvo s svojimi očmi.”

Nebo na zemlji

(Matej 17,1-9; Marko 9,2-9)

28Osem dni pozneje se je Jezus povzpel s Petrom, Janezom in Jakobom na goro, da bi molil. 29Ko je molil, se je spremenil njegov obraz in obleka je zažarela. 30Naenkrat sta stala pri njem dva moža: Mojzes in Elija. 31Tudi njiju je obdajala svetloba in z Jezusom sta se pogovarjala o njegovi smrti, ki naj bi jo pretrpel po Božjem načrtu v Jeruzalemu. 32Peter in druga dva učenca so zaspali. Zdaj pa so se naenkrat zbudili in zagledali Jezusa in druga dva moža, zavite v svetlobo, ki jih je skoraj oslepila. 33Ko sta oba moža hotela oditi, je Peter zaklical: “Gospod, tu nam je všeč. Zgradili bomo tri kolibe: zate, za Mojzesa in za Elijo!” Pri tem se Peter sploh ni zavedal, kaj govori. 34Dokler je še govoril, jih je zasenčil oblak, ki se je spustil nanje in prestrašili so se, 35kajti slišali so glas: “To je moj Sin, ki sem ga izvolil. Njega poslušajte!” 36Potem je bil Jezus spet sam. Dolgo učenci niso govorili o tem, kar so doživeli.

Nemoč učencev in Jezusova brezmejna moč

(Matej 17,14-20; Marko 9,14-29)

37Ko so naslednjega dne prišli z gore, jim je prišlo nasproti veliko ljudi. 38Med njimi je bil mož, ki je prosil Jezusa: “Prosim, Gospod, usmili se mojega sina, mojega edinega otroka! 39Večkrat ga zgrabi hudobni duh. Takrat kriči in se zvija v krčih, tako da se mu nabere pena okrog ust. To se mu dogaja kar naprej. 40Prosil sem tvoje učence, naj izženejo hudobnega duha, toda bili so nemočni.” 41Jezus je odgovoril: “Samovoljni in neverni ljudje! ▼

▼V izvirniku: O, rod neverni in popačeni.

Koliko časa bom moral biti še med vami in vas prenašati? Privedi sina k meni!” 42Ko so ga pripeljali k njemu, ga je hudobni duh vrgel na tla ter ga zvil v krču. Jezus je zapretil hudobnemu duhu, ozdravil je dečka ter ga izročil očetu. 43Vsi so bili začudeni in prestrašeni zaradi moči, ki jo je Bog dal Jezusu.

Jezus spet govori o svoji smrti

(Matej 17,22-23; Marko 9,30-32)

Medtem ko so ljudje še začudeno strmeli zaradi tega dogodka, je Jezus rekel svojim učencem: 44“Ne pozabite tega, kar vam pravim: Sina človekovega bodo izdali.” 45Oni pa niso razumeli. Niso vedeli, kaj je hotel s tem povedati. Odkrito pa si ga niso upali vprašati.

Druga merila

(Matej 18,1-5; Marko 9,33-40)

46Nekega dne so se učenci pogovarjali o tem, kdo izmed njih je najuglednejši in najpomembnejši. 47Jezus je opazil, s kakšnimi mislimi se ukvarjajo. Poklical je otroka, postavil ga je poleg sebe 48in rekel: “Kdor sprejme takšnega otroka iz ljubezni do mene, sprejme mene. Kdor pa sprejme mene, sprejme istočasno Boga, ki me je poslal. Kdor ne misli, da je nekaj, je zagotovo velik.”

49“Gospod,” je razburjeno rekel Janez, “videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hudobne duhove. Ker se ne druži z nami, smo mu to prepovedali.” 50“Pustite ga, naj še naprej izganja demone,” je rekel Jezus. “Kdor ni proti vam, je z vami.”

Jezus gre v Jeruzalem

51Ker je bil blizu čas, ko naj bi se spet vrnil k Bogu, se je Jezus odločil, da gre v Jeruzalem. 52Ko je bil na poti, je poslal naprej sle, ki naj bi v neki samarijski vasi poskrbeli za prenočišče. 53Ker pa je bil Jezus na poti v Jeruzalem, ga nihče ni hotel sprejeti. 54Njegova učenca Jakob in Janez sta to slišala in sta se razjezila: “Gospod, kaj takega ne bi smel dopustiti! Če hočeš, bova zapovedala, da pade ogenj z neba, kot je storil Elija, da bodo vsi zgoreli!” 55Jezus se je obrnil k njima in ju je ostro pokaral. 56Potem so odšli v drugo vas.

Nobenega odlašanja

(Matej 8,19-22)

57Spotoma je neki človek nagovoril Jezusa: “Rad bi šel s teboj, kamorkoli pojdeš!” 58Jezus pa mu je odgovoril: “Lisice imajo svoje brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima prostora, kjer bi si odpočil.” 59Nekoga drugega pa je Jezus pozval: “Pojdi za menoj!” Ko je le-ta odgovoril: “Da, Gospod, ampak dovoli mi, da najprej pokopljem svojega očeta,” 60mu je Jezus odgovoril: “Prepusti tistim, da pokopavajo mrliče, ki se ne menijo za Boga in jih ne zanima večno življenje. ▼

▼V izvirniku: Pusti naj mrtvi pokopavajo svoje mrliče.

Tvoja naloga pa je, da oznanjaš prihod Božjega kraljestva vsemu svetu.” 61Še nekdo je rekel Jezusu: “S teboj hočem hoditi, Gospod, brž ko se poslovim od svoje družine.” 62Temu je Jezus odgovoril: “Kdor prime za plug, pa se ozira nazaj, ni pripravljen za Božje kraljestvo.”